Pravica.

Pred kratkim mi je prijatelj priporočil dokumentarno serijo “Gospod Bates proti Pošti”. Gre za zgodbo o največji sodni zmoti v Britanski pravni zgodovini. Najemniki poštnih poslovalnic so po uvedbi novega informacijskega Horizon, leta 1999 pričeli beležiti manko denarja ob vsakem zaključku dneva. Po pogodbi so bili sami krivi za manjkajoči denar. Dolg je sčasoma rasel in pri nekaterih dosegel več deset tisoč funtov.

Presunilo me je to, kako naivni smo ljudje. Da je svet pošten. Kot so bili najemniki poštnih poslovalnic. Ker so vedeli, da ni mogoče, da je ves ta denar kar izginil, so kar nekako upali, da se bodo težave rešile same od sebe. Pa se niso. Klonili so pod pritiski Pošte in njihovih ljudi. Nekateri so sami pokrivali dolg, najemali kredite, hipoteke in na koncu vse izgubili. Prišli so Poštini revizorji in poslovalnice zaprli, jim prekinili pogodbe ter terjali dolg, ki ga v resnici ni bilo. Povrh vsega so jih preganjali za kazniva dejanja goljufije, prikrivanja in kraje denarja. Številni so morali v zapor. Nekateri so si zaradi tega tudi vzeli življenje.

Ko so poskušali najemniki poštnih poslovalnic napako v sistemu Horizon prijaviti podpori podjetja Fujitsu, ki je bilo zadolženo za delovanje sistema, so venomer naleteli na isti odgovor: “Sistem deluje brezhibno, vi ste edini s težavami”. Edini. Ampak vsak izmed njih je pri sebi vedel, da je resnica drugačna. Da niso goljufi in tatovi. In zaradi tega so jih obsojali na zapor. Pošta je izkoščala svojo premoč na pravnem področju in sistematsko ljudem uničevala življenja. Morda ne ravno s samim namenom uničevanja življenj, a vsekakor so vedeli za nepravilnosti in jih načrtno prikrivali. V sodnih postopkih so nato ponujali milejše kazni če priznajo krivdo in mnogi so temu podlegli. Kakšna farsa. Priznanje česa?

Sčasoma so se informacije preko medijev razširile in ljudje se povezali. Ugotovili so, da le niso edini s takšnimi težavami. Pojavilo se je upanje. Ampak to je bil začetek borbe za pravico, ki je trajala več kot 20 let. Po propadli mediaciji, oviranju postopkov s strani Pošte, so se s pomočjo finančnih vlagateljev podali na sodišče in v skupinski tožbi uspeli. Pa še to komaj, saj je tik pred izrekom sodbe tožena stran zahtevala izločitev glavnega sodnika. V procesu sodnih postopkov pa je Pošta potrošila stotine milijonov za pravnike.

Pošti je bilo naloženo plačilo okoli 60 milijonov funtov odškodnin, vendar so stroški odvetnikov in povračilo vlagateljem odvzeli zajeten del tega. Na koncu za vsakega od 555 udeleženih v skupinski tožbi ni ostalo niti 20 tisoč funtov, kar pomeni da jim sama finančna izguba niti ni bila povrnjena. Kje je šele kompenzacija za vso povzročeno gorje. In še dan danes, po tem ko je Britanska vlada uvedla odškodninsko shemo, mnogi oškodovani niso prejeli ničesar. Povrh vsega, pa do danes nihče od odgovornih ni odgovarjal za krivo početje.

V današnjem svetu je žal vse prevečkrat tako, da veliki lahko pod preprogo pometejo svoje grehe, mali pa se na vse pretege borijo za svojo pravico, ter da resnica pride na dan. Brez borbe torej pravice ni. In borba ni nikoli končana.