Zakaj bi se sploh kadarkoli spravil iz svojega udobja na kavču pred televizorjem, iz stola pred računalnikom, iz tople postelje v nedeljo ob štirih zjutraj? Zakaj bi se izpostavljal mrazu v zimskem času leta in se potil v vročini poletja… saj se lahko še prehladim!
Continue reading “Zakaj teči?”
To sredo je tudi v naši občini potekala čistilna akcija okolja. Takoj, ko sem informacijo zasledil, sem sklenil, da se je udeležim. Mestna občina je zagotovila vrečke, zaščitne rokavice ter malico. Vreme je kljub temu, da smo v aprilu lepo postreglo.
Continue reading “Smeti – naše sledi”
Pred časom sem naletel na dilemo, kaj pomeni 12AM in 12 PM – kaj je polnoč in kaj opoldne? Pri nas uporabljamo 24-urni format časa, zato se ne srečujemo tako pogosto s to obliko zapisa in imamo potem posledično lahko težave z razumevanjem.
Continue reading “Je dopoldne ali popoldne?”
To je najpogostejši izgovor, s katerim ljudje utemeljujemo svoj ne-interes ali pa se čemu izogibamo. Slišimo ga vsak dan, od vsepovsod. Če dovolj pozorno opazujemo samega sebe, to verjetno izrečemo precej pogosto. Podobno je kot s frazo “hvala Bogu”; dejansko ne izražamo hvaležnosti Bogu – vsaj v večini primerov ne. Enako tudi s časom ne mislimo, da ga nimamo na razpolago. Sama besedna zveza je sicer malo nelogična, saj si časa ne moremo lastiti, čas konstantno teče brez da bi imeli vpliv na to.
Continue reading “Nimam časa.”
Motoristična sezona se počasi zaključuje, saj so temperature postale prenizke za udobno vožnjo z motorjem, jaz pa razmišljam o tem, ali se še lahko imam za motorista ali ne. Pred nekaj leti sem si ponosno lastil motor in ravno na Martinovo nedeljo sem se odpeljal ne eno izmed najlepših voženj, kar sem jih izkusil.
Že od malih nog sem bil zaljubljen v motorje. Moja brata sta me večkrat vozila naokoli na svojih mopedih, in kasneje na pravih motorjih, ki sta jih imela svoj čas. Takrat še ni bilo tako dostopno priti do avtomobila kot danes. Moped je tako za nas na vasi bilo prvo lastno prevozno sredstvo, ki ti je omogočilo bolj svobodno življenje. Tomos je bil v tistih časih standard, ki si ga je lahko privoščil skoraj vsak. Štiri brzinca (Tomos APN6) je imel praktično vsak, ATX in CTX so bili bolj redki, MZ-je ali Jawe pa so imeli le izbranci. Če si imel kaj od zadnjega, si bil že glavni na vasi. Zato sem takrat, še kot otrok imel prepričanje, da je moj brat bil pravi frajer, saj je imel MZ-ja.
Continue reading “Motorist brez motorja”
Marko Krenker 