Smeti – naše sledi

To sredo je tudi v naši občini potekala čistilna akcija okolja. Takoj, ko sem informacijo zasledil, sem sklenil, da se je udeležim. Mestna občina je zagotovila vrečke, zaščitne rokavice ter malico. Vreme je kljub temu, da smo v aprilu lepo postreglo.

Zjutraj sem se po zajtrku skupaj z nadobudno pomočnico Lili odpravil proti jezeru, saj sem tam med sprehodi večkrat opazil smeti, ki tja ne spadajo. Motile so me, vendar ne dovolj, da bi jih pobral. Poleg tega nisem noben smetar, da bi čistil za drugimi. No, ta dan sem bil. Pričela sva pri mostu čez iztok Lepene. Že na poti tja so bile ob stezi plastenke, ki so jih tam najverjetneje pustili delavci, ki gradijo kolesarske poti. Pa zaščitne lateks in plastične rokavice, ki so bile pred kratkim obvezne za obisk trgovin. Vreča se je takoj pričela polniti.

Vreča se je kmalu pričela polniti

Ob prvi klopci se je pokazalo prvo nahajališče pločevink. Ves čas so prevladovale pločevinke od piva. Najprej sem zlezel do vode, ter jih zmetal na kup, Lili pa jih je z nogami mečkala. Potem pa so romale v vrečo. Pobral sem tudi cigaretne ogorke, saj če jih ptice pojedo, se zanje to lahko slabo konča. Tako sva se pomikala ob obali do kampa in ob vsaki klopi je bila ista pesem. Pločevinke v grmovju ali vodi, nekaj papirčkov raznih čokoladic, folija, ki skupaj drži šestorček pločevink, cigaretni ogorki, pa še kakšna plastenka ali tetrapak za povrh. Jezero je očitno zelo priljubljena točka za takšno in drugačno druženje, proti čemur nimam ničesar. Ampak, takšne malomarnosti pa res ne odobravam.

Iz vode sem zaslišal pljuskanje, a zaradi grmovja nisem takoj opazil, ali prihaja kakšen labod ali kaj drugega. Kmalu se je prikazal gospod, ki je s kajakom veslal ob obali in prav tako iz vode pobiral smeti. Izmenjala sva nekaj neodobravanja, izpraznil sem njegovo vrečo v mojo, ter odšla sva naprej za smetmi, vsak v svojo smer. Večinoma se mimoidoči niso ustavljali. Zdelo se je, kot da nočejo biti del tega problema. Upam da jim je polna vreča dala vsaj malo za misliti.

Prevladovale so pločevinke piva

Nekdo me je ogovoril, češ da ni pošteno, da za drugimi pobiram smeti. Če bi vsi tako razmišljali, nihče nebi pobral svinjarije in tako bi imeli vedno bolj umazano okolico. Seveda me je jezilo, kakšni so prenekateri, a na to tisti trenutek nisem imel vpliva. Lahko poberem smeti, ter na to potem opozarjam, izpostavljam takšno napačno ravnanje. Na vsakem posamezniku je odgovornost, da tega ne počne.

Tako sva počasi prišla nazaj do izhodiščne točke, s precej napolnjeno vrečo. Vmes so se našle tudi zaščitne maske, pa kakšen kos oblačila, dežnik in kar me je najbolj razjezilo: vrečke s pasjimi iztrebki. Kako je lahko kdo tako neobziren, da pasji drek pobere v vrečko in jo potem odvrže nazaj na tla? Saj ne poskušam razumeti tega brezumja, ampak, zakaj? Pusti drek, da ga narava vzame nazaj, po prvem dežju ga tako ali tako ne bo več. Če pa ga že pobereš in zaviješ v vrečko, ga nesi v za to namenjen koš.

Problematično se mi zdi, ker se ob košnji travnatnih površin odpadke, ki pridejo pod nože kosilnice še bolj razdrobi. Pločevinke postanejo ostri koščki kovine, plastika pa se razbije v mikroplastiko, ki potem pronica v vse možne žive organizme.

Vrečo smeti sva na zbirnem mestu zamenjala za sok in sendvič, kar je bilo za Lili največja nagrada. Poleg tega, pa je iz prve roke izkusila, kako izgleda, če smeti mečemo povsod. Otroci so kot gobe, ki vsrkajo vse kar vidijo, zato jim je potrebno dati dober vzgled. Najlažje jih vodimo skozi primere.

Sam sem bil takšnega vzora deležen pri tabornikih. Enkrat smo se na tedenskem srečanju lotili pobiranja smeti ob cesti. To sem si za vedno zapomnil. Nikoli mi ni na kraj pameti padlo, da bi metal smeti skozi okno avtomobila. Pa tudi drugam kot v koše za smeti ne.

Ko sem se zjutraj odpravljal, sem si mislil, koliko ljudi bo pobiralo smeti okoli jezera, a je večina razumela čistilno akcijo kot košnjo travo okoli doma krajanov, ter urejanje okolice – s čimer seveda ni nič narobe. A bil sem malce razočaran, da večini ni mar. Najprej sem se mislil odpraviti po okoliških cestah, a sem na koncu izvedel, da so tam smeti pobirali že drugi, zato sem bil vesel, da sem čistil tam, kjer drugače nihče drug nebi.

Namen tega zapisa ni, da bi se tolkel po prsih, ker sem pobral nekaj pločevink in papirčkov, pač pa da če si jih kdaj ti odvrgel, da ti vzbudim slabo vest. Da spoznaš da je to narobe in da nikoli več tega ne storiš. Za to te lepo prosim: ne bodi kot osel ⬇

Kjer osel leži, tam dlako pusti

ljudski pregovor

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s