Večkrat se zgodi, da sploh ne vemo za kraje vredne obiska, pa so skoraj dobesedno pred našimi nosovi. Odločil sem se, da enega izmed njih delim tukaj, saj bi bilo škoda, da si nebi vzeli časa za obisk, če smo v bližini.
Continue reading “Zdraviliški park Terme Dobrna”
So ljudje, ki sanjajo. In so ljudje, ki živijo svoje sanje. Eden izmed njih je zagotovo naš legendarni gorski tekač Marjan Zupančič. Že več kot tri desetletja se udejstvuje v ultra vzdržljivostnih preizkušnjah. To je počel, še preden je postalo v zadnjem času popularno. V svoji zbirki lovorik ima zavidljive uspehe, od stopničk in zmag na ultra trail tekmovanjih pa vse do naslova svetovnega prvaka v gorskih tekih v veteranski kategoriji. Kar sedemkrat pa je zmagal na Triatlonu jeklenih, ki je njegova “domača tekma”, saj prihaja iz Bohinja.
Continue reading “Marjan Zupančič – rekorder Slovenske planinske poti”
To sredo je tudi v naši občini potekala čistilna akcija okolja. Takoj, ko sem informacijo zasledil, sem sklenil, da se je udeležim. Mestna občina je zagotovila vrečke, zaščitne rokavice ter malico. Vreme je kljub temu, da smo v aprilu lepo postreglo.
Continue reading “Smeti – naše sledi”
Prejšnjo nedeljo, sem bil zopet na poteh K24, z namenom, da se seznanim s potekom proge. Po 50 km krogu teden poprej, nisem imel namena zopet delati takšne razdalje, ampak se dobro regenerirati in ob koncu tedna odpeljati nekaj s kolesom.
Continue reading “Peca in Olševa”
Preteklo nedeljo sem se v okviru priprav na K24 ultra maraton odpravil na njeno sestrsko izvedbo: gorski maraton. 50 km po koroških hribih. Lepa tura v malo manj lepem vremenu če v grobem povzamem.
Continue reading “K24 – priprave”
Še iz otroštva se spomnim, da smo imeli pri hiši vedno domači sirup iz smrekovih vršičkov. Kadar je kdo pričel kašljati, je bilo to prvo zdravilo, ki smo se ga posluževali. Zatorej, ga še vedno pripravljam za svojo družino, da smo založeni za slučaj kašlja in prehlada.
Continue reading “Sirup iz smrekovih vršičkov”
V soboto je prišel dan, na katerega sem čakal kar nekaj časa; pravzaprav nekaj let. Pretekel sem ultra maraton Celje – Logarska dolina. Prireditev ima najdaljšo tradicijo pri nas med tovrstnimi maratoni. Tokrat je šlo že za 34. ponovitev. Ko sem prvič slišal za ta dogodek, mi nikakor ni bilo jasno, kako lahko nekdo preteče takšno razdaljo, kaj šele zakaj bi si tega sploh želel. Vedel sem samo, da se že vožnja z avtomobilom do Logarske doline neznansko vleče. Ampak sčasoma se je ta nora ideja zdela vedno bolj mikavna.
Skočimo 10-in-nekaj let naprej, in stojim na startu 75 km dolge preizkušnje. Med udeleženci opazim, da je večina že bolj zrelih let. Mislim, da je bilo mlajših od 30 let manj kot 10. V pogovoru z najstarejšimi ugotovim, da so nekateri ta ultra maraton pretekli že po 10 krat, ali pa še več. Upam da bom tudi jaz pri takšnih letih lahko še vedno tako aktiven.
Continue reading “Ultra”
Pred časom sem naletel na dilemo, kaj pomeni 12AM in 12 PM – kaj je polnoč in kaj opoldne? Pri nas uporabljamo 24-urni format časa, zato se ne srečujemo tako pogosto s to obliko zapisa in imamo potem posledično lahko težave z razumevanjem.
Continue reading “Je dopoldne ali popoldne?”
Že od malih nog sem bil zaljubljen v motorje. Moja brata sta me večkrat vozila naokoli na svojih mopedih, in kasneje na pravih motorjih, ki sta jih imela svoj čas. Takrat še ni bilo tako dostopno priti do avtomobila kot danes. Moped je tako za nas na vasi bilo prvo lastno prevozno sredstvo, ki ti je omogočilo bolj svobodno življenje. Tomos je bil v tistih časih standard, ki si ga je lahko privoščil skoraj vsak. Štiri brzinca (Tomos APN6) je imel praktično vsak, ATX in CTX so bili bolj redki, MZ-je ali Jawe pa so imeli le izbranci. Če si imel kaj od zadnjega, si bil že glavni na vasi. Zato sem takrat, še kot otrok imel prepričanje, da je moj brat bil pravi frajer, saj je imel MZ-ja.
Continue reading “Motorist brez motorja”
