Uršlja gora

…je najvzhodnejši vrh Karavank, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem, ter Ravnami na Koroškem in Šoštanjem. Domačini na Koroški strani mu pravijo kar Gora. Na njej stoji najvišje ležeča cerkev pri nas, katere zavetnica je sveta Uršula. Po njej ima gora tudi ime. Legenda pravi, da je nekoč na vrhu živel povodni mož, vse do konca 16. stoletja, ko se je na goro iz Pohorja priselila Uršula. Tu je srečala povodnega moža, ki je kraljeval v Črnem jezeru. Ker ni maral Uršule v svoji bližini, se je z jezerom vred preselil k Velikim Kopam na Pohorje, kjer je jezero še danes.

Continue reading “Uršlja gora”

Motorist brez motorja

Motoristična sezona se počasi zaključuje, saj so temperature postale prenizke za udobno vožnjo z motorjem, jaz pa razmišljam o tem, ali se še lahko imam za motorista ali ne. Pred nekaj leti sem si ponosno lastil motor in ravno na Martinovo nedeljo sem se odpeljal ne eno izmed najlepših voženj, kar sem jih izkusil.

Že od malih nog sem bil zaljubljen v motorje. Moja brata sta me večkrat vozila naokoli na svojih mopedih, in kasneje na pravih motorjih, ki sta jih imela svoj čas. Takrat še ni bilo tako dostopno priti do avtomobila kot danes. Moped je tako za nas na vasi bilo prvo lastno prevozno sredstvo, ki ti je omogočilo bolj svobodno življenje. Tomos je bil v tistih časih standard, ki si ga je lahko privoščil skoraj vsak. Štiri brzinca (Tomos APN6) je imel praktično vsak, ATX in CTX so bili bolj redki, MZ-je ali Jawe pa so imeli le izbranci. Če si imel kaj od zadnjega, si bil že glavni na vasi. Zato sem takrat, še kot otrok imel prepričanje, da je moj brat bil pravi frajer, saj je imel MZ-ja.

Continue reading “Motorist brez motorja”

Lovska, lovska je ta!

Par dni nazaj sem med prebiranjem novic na družabnem omrežju naletel na žalostno zgodbo o agresiji lovcev nad domačimi živalmi v moji okolici. Želel sem že napisati svoj komentar pod objavo, pa sem si rekel: zakaj bi se (tako kot že prevečkrat) spuščal v nesmiselni besedni dvoboj z neznanci in tako tratil svoj čas? Na koncu tako ali tako vsak verjame v svoje vrednote. Nima smisla prepričevati druge v nekaj česar ne želijo slišati. Nato sem sklenil, da bom objavo delil na svojem profilu in napisal nekaj stavkov o tem. Potem sem se spomnil, saj imam sedaj čisto svoj blog, na katerem lahko malce bolj na dolgo napišem nekaj o tem in tako sem pristal tukaj.
Continue reading “Lovska, lovska je ta!”