4x8x48

David Goggins je v današnjem času mnogim inspiracija skozi njegove izjave na družabnih omrežjih. Da ne bo pomote, ne gre za še enega t.i. infuencerja, ampak za najtršega človeka med živimi. Brez pretiravanja. Še nedolgo nazaj se je držal v anonimnosti ter se ni nikoli javno izpostavljal.

Kot nekdanji pripadnik oboroženih sil Ameriške vojske je edini v zgodovini, ki je uspešno opravil SEAL training (Posebne enote mornarice),  US Army Ranger School (elitna lahka pehota) ter Air Force Tactical Air Controller training (taktični kontrolor zračnih sil). Po zaključku vojaške kariere se je z namenom zbiranja sredstev v dobrodelne namene družinam padlih soborcev podal v ultra vzdržljivostne športe. V zadnjih 15 letnih je tako končal prenekatero vzdržljivostno preizkušnjo. Samo nekaj najtežjih: Badwater ultra maraton, SP v Ultraman (dvojni Ironman), Leadville 100, UTMB, SP v Ironman, ter leta 2012 je postavil svetovni rekord za največ dvigov telesa v 24 urah (pull ups). Več o njegovih podvigih je na voljo v njegovi knjigi “Can’t hurt me“, ter knjigi “Living with a SEAL” Jesseja Itzlerja (Avdio knjiga v angleščini tukaj).

Všeč mi je njegova direktnost, brez zavijanja v celofan. Motivacija je sranje. Miselnost je vse. Za nekatere je ekstremist, ker poskuša doseči zastavljene cilje ne glede na vse. Ampak kot zase pravi, je nenavadnež med nenavadnimi.

Že pred leti, ko sem poslušal podcast v katerem je bil gost , sem zasledil, da je omenjal njegov izziv 4x4x48. Gre za enostaven koncept: 48 ur vsake 4 ure tečeš 4 milje. Takrat sem ravno pričenjal redno teči, zato se mi je to zdelo nekako nedosegljivo. S časoma ko sem tekel vedno več in vedno dlje, je ta izziv postajal vedno bolj izvedljiv. Tako mi je lani proti koncu leta (med tekom kakopak), na misel prišla ideja, da se te zadeve lotim. Začnem v petek popoldne in nedeljo zaključim sem si rekel.

Tega nisem želel početi ravno med prazniki, zato sem imel idejo, da vse skupaj izvedem nekje do pomladi. A brez konkretnega datuma je vsak cilj bolj v oblakih kot realnost. Potem pa sem konec februarja zasledil, da bo od 5. marca potekal virtualni izziv 4x4x48. Hitro sem se odločil da bom tudi sam takrat del tega.

Že med razmišljanjem o izvedbi sem se odločil, da ne bom tekel vsakič 4 milje (kar bi bilo 6.43 kilometra), ampak 8 kilometrov: 4 v eno smer in 4 nazaj. Tako bi v vikendu naredil skoraj sto kilometrov. Poleg tega nikjer ni bilo jasno določeno, ali za dosego cilja tečemo še trinajstič, saj bi drugače ob predpostavki, da vsak tek traja okoli tri četrt ure, izziv opravili v 45 urah in ne 48. Brez obotavljanja sem sklenil dodati še bonus trinajsti tek in tako bo skupaj naneslo 104 km. Tudi trase teka nisem želel ponavljati. Zato sem se odločil vsakič kreniti v drugo smer in tako še malo raziskati domače kraje, kjer bi drugače malo verjetno tekel.

V petek po zaključku dela od doma sem tako nase navlekel tekaška oblačila, se 3 minute pred četrto odpravil skozi vrata in ko je bila ura točno štiri, sem pričel. Enako tudi za vsako ponovitev, do sekunde točno ob uri. Polnočni tek, ki je sledil prvemu spancu, bi pa skoraj zamudil, saj sem na budilki nastavil 23:54 namesto 45. Tako hitro še nikoli nisem bil pripravljen za tek 🙂

Budilke

Tako je bilo vsake štiri ure treba oddelati svoje. Vstati tudi sredi noči, teči 45 minut in potem stuširan nazaj v posteljo. Bioritem je to malo vrglo iz tira, zato potem ni šlo vedno takoj zaspati. Vstati, teči, pod tuš, pripraviti zajtrk, pojesti, pospraviti, malo počitka in spet je čas za tekaško uniformo. Tek, tuš, kosilo, opravki, itd…

Bolj kot fizičen je to mentalni izziv. Ampak, ker sem se nanj dobro mentalno pripravil, sploh ni bilo tako težko. Ne da je šlo kot v coni udobja, a nisem se sam pri sebi pritoževal ter se spraševal “kaj mi je tega treba”. Imel sem cilj in želel sem izvedeti, kako je, ko ga dosežeš. Vmes sem razmišljal celo, kako dolgo bi lahko zdržal takšen ritem. Tri, Štiri dni? Zagotovo je že kdo poskusil.

Z vremenom sem imel kar srečo, saj je bilo dokaj naklonjeno teku. Prvi in drugi tek je rahlo škropilo, potem pa je bilo brez padavin. Ponoči so se temperature spustile pod ničlo, ko pa je zjutraj posvetilo sonce je bil pravi užitek teči.

Ker imam rad podatke in statistike, je tukaj nekaj podrobnosti v številkah.

Če pa ima kdo željo postati neobičajen in nima ideje kaj bi za vikend, se lahko včlani v klub 4x4x48!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s