Večkrat se zgodi, da sploh ne vemo za kraje vredne obiska, pa so skoraj dobesedno pred našimi nosovi. Odločil sem se, da enega izmed njih delim tukaj, saj bi bilo škoda, da si nebi vzeli časa za obisk, če smo v bližini.
Pred kratkim sem imel po poškodbi fizioterapije, katere sem obiskoval v Termah na Dobrni. Razpored je bil takšen, da sem imel vmes eno uro časa. Prvih nekaj dni sem to izkoristil za posedanje ob čaju. Potem pa mi je nekaj reklo, naj se odpravim v zdraviliški park. Kar tako, iz radovednosti.
Presenečen sem ugotovil, da je to eden izmed najlepših parkov, kar sem jih kdaj obiskal. O njem je zapisano takole:
Med starodavnimi drevesi zdraviliškega parka igrivo teče Topličica in harmonično dopolnjuje idilično podobo, v kateri se živa narava izvrstno ujema z vijugastimi potkami in umetno tlakovanimi sprehajališči, kjer so klopi da odpočijeta telo in duša. Najstarejši v parku je kostanjev drevored, ki ga je dal zasaditi leta 1820 tedanji lastnik, grof Franc Ksaverij Kajetan Dienersberški. V parku prevladuje divji kostanj, ki mu dela družbo lipa, jesenolisti javor, breza, cigarovec, pacipresa, rdečelistna bukev, srebrna smreka, platana, beli topol, cer, dob, tisa, ameriški klek, hiba, čuga.
Podobo vile Higeie dopolnjuje orjaška sekvoja, vredna občudovanja. Poseben ponos daje ginko, po izvoru je drevo iz Azije, sodi pa med najstarejše rastlinske vrste na svetu in v naših parkih ni prav pogost. Nad parkom je speljana trim steza, ki vas popelje na štiridesetminutni rekreativni pohod za zdravje, z dvajsetimi postajališči za usmerjeno vadbo.
Prvi dan je tista ura minila kot bi mignil. In naslednji dan tudi. Potem sem prišel na idejo, da bi zopet naredil nekaj fotografij, kot včasih. Tako sem naslednji dan s seboj vzel svoj fotoaparat in med obiskom parka škljocal meni zanimive motive. Malo sem izven forme, pa vseeno tukaj je nekaj posnetkov, ki so približno uspeli.
P.s.: Če pa ste kdaj na Dobrni, pa si le vzemite tisto uro časa za obisk 200 let starega parka.
Marko Krenker 