Nimam časa.

To je najpogostejši izgovor, s katerim ljudje utemeljujemo svoj ne-interes ali pa se čemu izogibamo. Slišimo ga vsak dan, od vsepovsod. Če dovolj pozorno opazujemo samega sebe, to verjetno izrečemo precej pogosto. Podobno je kot s frazo “hvala Bogu”; dejansko ne izražamo hvaležnosti Bogu – vsaj v večini primerov ne. Enako tudi s časom ne mislimo, da ga nimamo na razpolago. Sama besedna zveza je sicer malo nelogična, saj si časa ne moremo lastiti, čas konstantno teče brez da bi imeli vpliv na to.

Kaj dejansko torej povemo s tem ko rečemo “nimam časa”? Če to frazo prevedemo, v resnici sporočamo in mislimo, da nam zadeva v danem kontekstu ni dovolj pomembna, da bi zanjo porabljali svoj čas. Poglejmo nekaj najpogostejših primerov:

Nimam časa za prijatelje -> imam preveč drugih obveznosti, da bi se družil s prijatelji in namenil svoj čas tistim, s katerimi je bilo nekoč prijetno preživljati ure in ure

Nimam časa za zdrav življenjski slog -> “Zdravje mi enostavno ni dovolj pomembno” je kar v tem primeru dejansko mislimo. S tem najbolj prenašamo sami sebe naokrog na dolgi rok. V življenju bo lahko prišel čas ko ne bomo več mogli početi stvari ki bi jih radi, na račun slabega zdravja. Takrat bomo prisiljeni imeti čas samo še za zdravljenje svojega telesa.

Nimam časa pospraviti <tukaj_vstavi_nekaj_potrebno_pospravljanja> ->zopet, s tem izražamo nizko prioriteto temu, da bi imeli red. In posledično za to aktivnost ne porabljamo svojega časa, raje delamo kaj bolj lagodnega. Rezultat tega pa vsi poznamo, kanje?

Nimam časa za ukvarjanje s športom -> raje sedim na kavču pred televizorjem, kot da bi se dvignil svojo rit in malo migal. Stran od udobja toplega doma. Sam sem bil včasih točno takšnega mišljenja, imel pa sem čas za popivanje, ponočevanje in naslednji dan posledice (mačka).

Lahko bi našel še kakšen primer, a mislim da je dovolj, da si ustvarite idejo, zakaj imamo lahko za določene stvari vedno čas, za druge pa nikoli (oz. dokler niso nuja).

Z leti človek prej ali slej ugotovi, da je je čas najdragocenejša “dobrina” ki jo imamo. V mladih letih, ko se še iščemo, se zdi da čas mineva precej počasi. Želiš si, da bi bil že končno odrasel in samostojen. Potem pa si kar naenkrat tam, ter se zaveš, da ne moreš več početi vsega kar bi si želel, ker ima dan samo 24 ur. Spomnim se kot bi bilo včeraj, ko je bil pri nas na obisku bratov prijatelj, ki je takrat ravno zaključeval študij. Imel sem okoli 10 let. Pogovarjali smo se o tem, da se učim igranja klaviatur. Rekel mi je: “Fant, igraj dokler še imaš veselje in čas, jaz sedaj lahko igram kitaro le še ponoči”. Takrat seveda še nisem najbolj razumel točno kaj je mislil. Dobro desetletje po tem pa sem se spomnil njegovih besed, ki danes držijo bolj kot kadarkoli poprej. Svet je tako širen, zanimiv in velik, življenje pa tako kratko.

S tem v glavi se človek začne spraševati, kako pa sploh porabljam čas dan za dnem? Kaj sploh počnem, da mi zmanjkuje časa za vse tisto kar me zelo veseli? Kot bi delal revizijo odlivov na bančnem računu. Najprej opaziš tiste ta velike porabnike proračuna: spanje, služba, kuhanje, pospravljanje,… potem pa še tiste manj pomembne za naše preživljanje: gledanje televizije, brskanje po internetu in družbenih omrežjih, sprehodi, športne aktivnosti in tako dalje.

Izločanje dejansko nepomembnih stvari

Vsak ima svoje obveznosti, a ko takole narediš bilanco svojega časa, vidiš da obstaja manevrski prostor za izboljšanje. Da se lahko znebiš neproduktivnih aktivnosti in jih zamenjaš s tistimi, za katere “nimaš časa”. Najprej je treba pogledati na vso situacijo čim bolj objektivno, brez vpletanja ega, ki hoče da vsak večer pred spanjem brez razmišljanja z daljincem v roki listaš skozi 200 televizijskih kanalov in da se ob tem pritožuješ, kako ni nič pametnega na sporedu. Naprimer. Vsak ima nekaj takšnega, kar lahko črta iz svojega dnevnega repertoarja in s tem naredi prostor za to kar bi dejansko rad počel. Bral knjige, pisal blog, vrtnaril, ali pa kaj drugega, kar te izpopolnjuje in naredi bolj srečnega človeka.

Upravljanje s časom

V današnjem času imamo na voljo veliko orodij in aplikacij s katerimi si lahko pomagamo pri upravljanju s časom. Vendar je še vedno od nas samih odvisno, ali bomo izkoristili ves ta potencial, ali pa se še naprej samo pritoževali. Vsak dan se lahko odločimo za eno ali drugo. Če se vsaj malo organiziramo in planiramo aktivnosti vnaprej, lahko pridobimo kar nekaj časa.

Pametna izraba časa

Ena izmed stvari, ki se je sam poslužujem je poslušanje avdio vsebine med časom, ki je drugače neproduktiven: med vožnjo z avtomobilom na daljše relacije, med sprehodi, na kolesarskih turah – kadar sem sam in mi to ustreza. Prijetno s koristnim. Vsebine je na voljo mnogo več, kot bi je človek lahko poslušal v svojem življenju. Od avdio knjig, motivacijskih govorov, izobraževanj pa do pogovornih oddaj. Danes je z napredkom tehnologije vse na dosegu prstov, dobesedno. Tako najraje poslušam podcaste: Rich Roll podcast, Joe Rogan experience, The Forward (Lance armstrong), Nutrition facts.org, pa še kaj. Največja lepota tega je, da vedno sam izbiraš, kaj boš poslušal in če ti ni všeč lahko takoj preklopiš na drugo epizodo – za razliko od radijskega programa. Skozi te oddaje sem izvedel veliko novega iz najrazličnejših področij, predvsem tistih ki me zanimajo.

Čas torej vedno imamo, le pametno ga moramo znati porabljati. Vsak dan imamo na voljo 24 ur in samo od nas samih je odvisno, za kaj jih bomo izkoristili. In vsak dan je nova priložnost, da izpolnimo svoj potencial. Vsak dan ko se zbudiš in si živ, je kot darilo. Vsak dan lahko imamo čas.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s