To je najpogostejši izgovor, s katerim ljudje utemeljujemo svoj ne-interes ali pa se čemu izogibamo. Slišimo ga vsak dan, od vsepovsod. Če dovolj pozorno opazujemo samega sebe, to verjetno izrečemo precej pogosto. Podobno je kot s frazo “hvala Bogu”; dejansko ne izražamo hvaležnosti Bogu – vsaj v večini primerov ne. Enako tudi s časom ne mislimo, da ga nimamo na razpolago. Sama besedna zveza je sicer malo nelogična, saj si časa ne moremo lastiti, čas konstantno teče brez da bi imeli vpliv na to.